[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Pri Maniju je zaokroÏen filozofski princip: dobro inzlo sta dve prvobitni substanci sveta, dve samostojnikozmiãni realnosti, katerih medsebojni boj odloãa ousodi sveta.Dobro je istovetno s svetlobo, zlo z mra-kom . . .Odloãilno je dejanje stvarjenja sveta.Po prvivarianti je Bog svet samo ustvaril, potem pa se je umak-nil iz njega in ga prepustil Hudiãu.Po drugi varianti pastvarnik sveta sploh ni Bog, temveã bitje niÏje vrste, kije Ïe ob stvarjenju zaprlo v materijo vsa duhovna bitja,vse iskrice boÏjega poãela.Po tretji varianti pa je svetstvarstvo Hudiãa, ki se mu je Bog zaãel upirati 0 ele poãloveku . . .Bodi kakorkoli, na svetu sta dve drÏavi, drÏava Bogain drÏava Hudiãa, castra Dei in castra diaboli, kot ju jeimenoval Tertulijan, ki sta v neskonãni opoziciji in boju.Samo v takem svetu, ki govori o substancialni izprije-nosti ãlove0 ke narave, ima boÏja milost sploh kak0 ensmisel, hrepenenje po svetlobi svoje opraviãilo . . .Samo v takem svetu 0 e vlada stvarni0 ka dinamika, prvo-bitno stanje stvari, o katerem nam govori zgodovina.Otem priãajo heretiãna gibanja manihejcev, gnostikov,bogomilov, pavlikijancev in katarov, priãa moralna ne-moã Perzijcev in Rimljanov, zoroatrov, poganov inkristjanov, domiselnih filozofov in lahkovernih ljudi iz321 O SVOBODI IN BOGUBESeDAljudstva nemoã pred po0 astjo socialnega zla, ki je 0 enihãe ni premagal.In ki je tako obstojna in tako oãitna,da je ãloveku potrebno precej romantiãnega optimizma,da bi je ne imel za to, kar je manifestacijo posebnesubstance, prav tako veãne, kot je sreãa.Proti temu pe-simizmu lahko besnijo samo tisti, je dejal Ïe Avgu0 tin, kinimajo niti pojma o tem, kako teÏko je s poboÏno misli-jo premagati to zlohotno fantazmo.Samo tisti, ki nevedo, s kak0 no teÏavo se ãlovek prebije do ponotranje-nega pogleda, s katerim konãno zagleda sonce in tone nebe0 ko telo, ki sije in ble0 ãi pred telesnimi oãmi,temveã tisto sonce, o katerem je v evangeliju reãeno, daje Luã, ki razsvetljuje vsakega ãloveka.In tudi res besni-jo samo tisti, ki ne vedo, s kolik0 nimi vzdihi in kriki seãlovek vsaj malo pribliÏa Bogu.Priznati moram, da v resnici sploh ne zmorem etiãne-ga ãustva, 0 e manj dejanja, in da je poistovetenje z bliÏ-njim najveãja laÏ . . .Lastne smrti si ne morem nitipredstavljati, ne da bi me kar takoj ne pograbila panika,zato pa si toliko laÏje in z obilno domi0 ljijo predstavljamÏenino smrt.Ne ubijem je sicer, saj za to nimamnikakr0 nega povoda, toda ona paã umre, jaz pa ostanemÏiv.In dejstvo, da mi je umrl ãlovek, s katerim sem do-slej delil Ïivljenje in bil z njim pravzaprav eno, eno predBogom in pred ljudmi, me v resnici sploh ne pretrese: ssmrtjo mi je Ïena le dokonãno postala tujka, kar mi je322 O SVOBODI IN BOGUBESeDApravzaprav vedno bila.Jaz sem vdovec z nepreskrblje-nim otrokom in toãim grenke solze, vendar samo zato,da sem deleÏen pozornosti, soÏalja in usmiljenja, ki somi ta trenutek potrebni.Pri tem pa med ljudmi, ki sezbirajo okrog mene, Ïe delam selekcijo in jih izbiram vzvezi s svojimi novimi Ïivljenjskimi naãrti.Osvobodilsem se in sem konãno spet svoboden . . .Dajem du0 kasvoji zatrti fantaziji in sanjarim o drugi, mlaj0 i Ïenski, omoÏnostih, ki se odpirajo pred mano . . .Vse bolj sempoÏivljen in celo spolno razburjen, Ïenina smrt pa mi nepride in ne pride do Ïivega mrtva je, kot je bila prav-zaprav mrtva Ïe pred smrtjo.Vendar ne zaradi tega, kerbi bil jaz tako izjemno sebiãen in hudoben zaraditega, ker je greh v naravi in ker ta greh ne dovoli de-janske zdruÏitve ãloveka s ãlovekom, dejanske ljubez-ni . . .Jaz sam sem kveãjemu diaboliãen.Nesposoben, da biizrazil svojo ljubezen, zaradi ãesar se oprijemljem hudo-bije.Vendar to svojo zamero, ta drugi, niã manj resniã-ni del svoje narave, zapiram v najbolj skriti kotiãek srca.Za ma0 ãevanje nad svetom mi najveãkrat zadostujeuspeh, vznemirljiva knjiga, literarna nagrada ali kaj ta-kega [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl przylepto3.keep.pl
.Pri Maniju je zaokroÏen filozofski princip: dobro inzlo sta dve prvobitni substanci sveta, dve samostojnikozmiãni realnosti, katerih medsebojni boj odloãa ousodi sveta.Dobro je istovetno s svetlobo, zlo z mra-kom . . .Odloãilno je dejanje stvarjenja sveta.Po prvivarianti je Bog svet samo ustvaril, potem pa se je umak-nil iz njega in ga prepustil Hudiãu.Po drugi varianti pastvarnik sveta sploh ni Bog, temveã bitje niÏje vrste, kije Ïe ob stvarjenju zaprlo v materijo vsa duhovna bitja,vse iskrice boÏjega poãela.Po tretji varianti pa je svetstvarstvo Hudiãa, ki se mu je Bog zaãel upirati 0 ele poãloveku . . .Bodi kakorkoli, na svetu sta dve drÏavi, drÏava Bogain drÏava Hudiãa, castra Dei in castra diaboli, kot ju jeimenoval Tertulijan, ki sta v neskonãni opoziciji in boju.Samo v takem svetu, ki govori o substancialni izprije-nosti ãlove0 ke narave, ima boÏja milost sploh kak0 ensmisel, hrepenenje po svetlobi svoje opraviãilo . . .Samo v takem svetu 0 e vlada stvarni0 ka dinamika, prvo-bitno stanje stvari, o katerem nam govori zgodovina.Otem priãajo heretiãna gibanja manihejcev, gnostikov,bogomilov, pavlikijancev in katarov, priãa moralna ne-moã Perzijcev in Rimljanov, zoroatrov, poganov inkristjanov, domiselnih filozofov in lahkovernih ljudi iz321 O SVOBODI IN BOGUBESeDAljudstva nemoã pred po0 astjo socialnega zla, ki je 0 enihãe ni premagal.In ki je tako obstojna in tako oãitna,da je ãloveku potrebno precej romantiãnega optimizma,da bi je ne imel za to, kar je manifestacijo posebnesubstance, prav tako veãne, kot je sreãa.Proti temu pe-simizmu lahko besnijo samo tisti, je dejal Ïe Avgu0 tin, kinimajo niti pojma o tem, kako teÏko je s poboÏno misli-jo premagati to zlohotno fantazmo.Samo tisti, ki nevedo, s kak0 no teÏavo se ãlovek prebije do ponotranje-nega pogleda, s katerim konãno zagleda sonce in tone nebe0 ko telo, ki sije in ble0 ãi pred telesnimi oãmi,temveã tisto sonce, o katerem je v evangeliju reãeno, daje Luã, ki razsvetljuje vsakega ãloveka.In tudi res besni-jo samo tisti, ki ne vedo, s kolik0 nimi vzdihi in kriki seãlovek vsaj malo pribliÏa Bogu.Priznati moram, da v resnici sploh ne zmorem etiãne-ga ãustva, 0 e manj dejanja, in da je poistovetenje z bliÏ-njim najveãja laÏ . . .Lastne smrti si ne morem nitipredstavljati, ne da bi me kar takoj ne pograbila panika,zato pa si toliko laÏje in z obilno domi0 ljijo predstavljamÏenino smrt.Ne ubijem je sicer, saj za to nimamnikakr0 nega povoda, toda ona paã umre, jaz pa ostanemÏiv.In dejstvo, da mi je umrl ãlovek, s katerim sem do-slej delil Ïivljenje in bil z njim pravzaprav eno, eno predBogom in pred ljudmi, me v resnici sploh ne pretrese: ssmrtjo mi je Ïena le dokonãno postala tujka, kar mi je322 O SVOBODI IN BOGUBESeDApravzaprav vedno bila.Jaz sem vdovec z nepreskrblje-nim otrokom in toãim grenke solze, vendar samo zato,da sem deleÏen pozornosti, soÏalja in usmiljenja, ki somi ta trenutek potrebni.Pri tem pa med ljudmi, ki sezbirajo okrog mene, Ïe delam selekcijo in jih izbiram vzvezi s svojimi novimi Ïivljenjskimi naãrti.Osvobodilsem se in sem konãno spet svoboden . . .Dajem du0 kasvoji zatrti fantaziji in sanjarim o drugi, mlaj0 i Ïenski, omoÏnostih, ki se odpirajo pred mano . . .Vse bolj sempoÏivljen in celo spolno razburjen, Ïenina smrt pa mi nepride in ne pride do Ïivega mrtva je, kot je bila prav-zaprav mrtva Ïe pred smrtjo.Vendar ne zaradi tega, kerbi bil jaz tako izjemno sebiãen in hudoben zaraditega, ker je greh v naravi in ker ta greh ne dovoli de-janske zdruÏitve ãloveka s ãlovekom, dejanske ljubez-ni . . .Jaz sam sem kveãjemu diaboliãen.Nesposoben, da biizrazil svojo ljubezen, zaradi ãesar se oprijemljem hudo-bije.Vendar to svojo zamero, ta drugi, niã manj resniã-ni del svoje narave, zapiram v najbolj skriti kotiãek srca.Za ma0 ãevanje nad svetom mi najveãkrat zadostujeuspeh, vznemirljiva knjiga, literarna nagrada ali kaj ta-kega [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]